Pred- bralne spretnosti

Pred- bralne spretnosti, ki jih mora otrok osvojiti, preden ga učimo brati in pisati so spretnosti, ki spodbujajo pri otroku proces učenja branja.

Ob pripravi naših delavnic Čička – Čačka, ki jih izvajamo za otroke, ki se jeseni všolajo v 1.razred smo poiskali gradiva in vire, na podlagi katerih pripravljamo igrive dejavnosti za pripravo otrok na učenje branja in pisanja v šoli.

Pred – bralne spretnosti, ki jih mora osvojiti otrok pred učenjem branja smo razdelili na 5 področij. Ob koncu prispevka pa smo zapisali tudi rizične dejavnike, ki lahko vplivajo na težave pri učenju branja. Pri vsakem področju smo opisali značilnosti, kaj to je in v nadaljevanju navedli tudi nekaj aktivnosti, s katerimi lahko posamezno področje razvijamo.

1. Govor in jezik

Govor (in jezik) vključuje sposobnost razumevanja (govorjenega) jezika in jasnega govora za komunikacijo z drugimi. Razvijanje otrokovih  govorno – jezikovnih spretnosti širi njegovo besedišče in govorne sposobnosti, prispeva k razumevanju branja in uživanju pri branju, pomaga vašemu otroku povezati zgodbe v knjigah s svojimi lastnimi izkušnjami ter razvija spretnosti poslušanja in pozornosti za šolo.

Nekaj ​​ključnih spretnosti govora: 

• razumevanje in uporaba posameznih besed za sporočanje potreb in poimenovanje predmetov,
• razumevanje in uporaba besednih zvez, stavkov in vprašanj,
• biti pozoren na govor drugih oseb v pogovoru.

Razvijanje govorno – jezikovnih spretnosti vašega otroka pomaga otroku:

• širiti besedišče in govorne sposobnosti,
• razvijati razumevanje branja in užitek ob branju,
• da povezuje zgodbe v knjigah s svojimi izkušnjami,
• razvijati sposobnosti poslušanja in pozornosti za šolo.

 

Nasveti za pomoč otroku pri razvoju govora in jezika

• Pogovarjajte se s svojim dojenčkom od prvega dne!
• Poimenujte (in pokažite s prstom na) predmete.
• Povejte mu o svetu, ki ga doživlja.
• Skupaj pripovedujta drug drugemu o svojih doživetjih.
• Bodite pozorni, da prisluhnete otroku, ko začenja pogovor.
• Pazite na otrokov očesni stik, obrazne izraze in prve zvoke.
• Odgovorite tako, da se nasmehnete, posnemate zvoke vašega otroka in ta »pogovor« razširite z nekaterimi komentarji.
• Vsak dan  mu  glasno berite.
• Prosite svojega malčka, naj pokaže, poimenuje ali opiše slike v zgodbi.
• Uvedite nove besede in pojasnite njihov pomen.
• Spodbujajte svojega predšolskega otroka, da napove, o čem bo govorila zgodba ali kaj bi se lahko v njej zgodilo.
• Otroka prosite, naj ponovi del zgodbe, tako da opiše, kaj se je zgodilo na začetku, na sredini in na koncu.
• Otroka prosite, naj vam pove, o kom je pripovedovala zgodba in kje se je zgodba zgodila.
• Otroka prosite, naj opiše svoje občutke, povezane z zgodbo.
• Otroka prosite, naj zgodbo poveže s svojimi izkušnjami.
• Ko pripovedujete, uporabite različne besede.
• Uporabite akcijske besede (skakanje, spanje) in prosite otroka, naj “odigra” ta dejanja.
• Uporabite pridevnike (rdečkast, velikanski) in otroku dajte namige, ki mu bodo pomagali najti nekaj, kar se ujema s temi besedami.
• Uporabite čustvene besede (jezen, vznemirjen, razočaran, srečen…) in prosite otroka, naj spremeni izraz na obrazu tako, da pokaže pomen teh besed.
• Podaljšujte malčkove izjave z eno, dvema ali tremi besedami tako, da ponovite, kar je rekel, in temu še nekaj malega dodate.
• Igrajte se igre “poslušanja”.
• Otroku dajte preprosta navodila v dveh ali treh korakih in preverite, ali lahko sledi navodilom. Primeri: »Ali lahko enkrat ploskneš z rokami in dvakrat zaropotaš z nogami? Lahko to storiš?” ali  »Ali lahko daš eno roko za hrbet, eno roko na nos in trikrat skočiš? Lahko to storiš?
• Obiščite knjižnico.  Oglejte si različne knjige. Sposodite si knjige in jih berite.
• Obiščite živalski vrt. Pogovorite se o različnih živalih, kakšne so, kje živijo in kaj jedo.
• Obiščite plažo ali jezero. Pogovarjajte se o vodi in o čolnih, zbirajte školjke ali kamenčke ter opišite njihove oblike in barve.
• Obiščite park. Govorite o vremenu, drevesih in listju.
• Obiščite muzej za raziskovanje umetnosti, zgodovine ali znanosti. Skupaj se pogovorite o tem, kar vidite.

 

2. Poznavanje črk

Poznavanje črk vključuje prepoznavanje in poimenovanje imen črk in »zvokov črk«, oz. glasov, skupaj s splošnim razumevanjem, da je med pisanjem črk in risanjem razlika. Učenje poznavanja črk je za majhne otroke izziv – sčasoma se morajo naučiti prepoznati črke in jih povezati s pripadajočimi glasovi, s katerimi poimenujemo posamezne črke.

Nekaj ​​ključnih veščin poznavanja črk: 

• kako pišemo črke (oblike črk),
• imena velikih  črk in  imena majhnih črk,
• glasovi, s katerimi poimenujemo črke.

Nekaj ​​dejstev, ki jih morate upoštevati, ko se vaš otrok uči brati v slovenščini:

• Črka je pisno znamenje za določen glas in sestavlja pisavo. V slovenski abecedi imamo 25 črk.
• Za poimenovanje teh črk pa uporabljamo 29 glasov (8 samoglasnikov  in 21 soglasnikov).
• Vsaka črka ima veliko in malo črko, kar pomeni, da si je treba zapomniti 50 oblik. K temu lahko kasneje dodamo še 50 oblik za male in velike pisane črke.
• Poleg prepoznavanja oblik teh črk se mora otrok spomniti, da ima vsaka črka poseben glas.
• Glasovi nekaterih črk so podobni, zato jih lahko hitro zamenjamo.
• Nekatere črke imajo več kot en glas, kot na primer e in o.

Zaradi vsega tega je učenje črk za majhne otroke izziv. Sčasoma se morajo naučiti drugače in zelo pozorno gledati na črke in poslušati glasove ter jih smiselno povezati s pripadajočimi črkami.  Na primer, tovornjak na sliki je vedno tovornjak, naj bo velik ali majhen, zelen ali rdeč, ima štiri kolesa ali osem, je obrnjen nazaj ali naprej. Pri črkah to ne drži. Ponekod uporabljamo veliko črko, drugod malo. Če “b” obrnemo v eno smer, postane “d“; če ga obrnemo na drug način, postane ‘p‘ . Ko z otrokom skupaj bereta knjigo, ga lahko oozorite na te razlike.  Ustvarite igro  z lesenimi ali magnetnimi črkami, obračajte jih okoli, povežite jih s poimenovanjem predmetov, ki imajo v sebi to črko, ustvarjate glasove za te črke. Pojte pesmice za črke.

Nasveti za pomoč otroku pri učenju imen črk, oz. glasov za črke

Zagotovite otroku veliko zabavnih izkušenj povezanih z imeni črk in glasovi, ne da bi pri tem otrok doživljal stres ali tesnobo, da  mora vedno priklicati v spomin ime oz. glas za določeno črko, ali da mora črke kar takoj memorirati. Ko se vaš otrok prvič seznanja s črkami, ne bodite presenečeni, če bo eno minuto poznal ime črke ali njen glas, nato pa se tega v naslednji minuti ne bo spomnil.

• »Pokaži mi črko« je lažje kot »Povej mi črko«. Otroku je lažje, če dobi nalogo, da pokaže na črko ali se jo dotakne, kot da mu date navodilo, naj vam pove ime te črke.
• Vedno se naj igra konča z uspehom. Če vaš otrok ne pozna imena črke ali glasu za črko, je prav, da mu poveste odgovor in ga prosite, naj to ponovi.
• Uporabite ime svojega otroka, da vadite prepoznavanje črk. Otroci se običajno najprej naučijo črk v lastnih imenih.
• Omejite število črk, ko otroka učite črke. Poiskati določeno črko med vsemi 25 črkami abecede na tleh ali na mizi, je lahko za otroka prezahtevno in mu to lahko predstavlja stres.  V začetni fazi učenja črk začnite samo z dvema ali tremi črkami hkrati.
• Zrcaljenje črk, kot je mešanje črk “b” in “d“, je običajno v začetni fazi učenja črk.
• Igrajte se s črkami. Zagotovite izbiro črk – igrač, kot so lesene črke, abecedne uganke ali magnetne črke. Otroku omogočite izbiro in možnost, da se samostojno in ustvarjalno igra s črkami.
• Za iskanje črk uporabite “rekvizite”: povečevalno steklo, plastične okvirje za očala ali veliko simbolizirano uho – s temi pripomočki lahko ustvarite zabavne priložnosti, s katerimi otroku pomagate, da ne pozabi opaziti podrobnosti in pomembnih razlik v videzu in v glasovih za črke. 
• Uporabite multi-senzorne učne dejavnosti, da otroku pomagate pri učenju črk.

Razumevanje pomena pisanja (črk, besed) 

Zavedanje o pisanju črk se nanaša na razumevanje, da obstaja razlika med pisanjem črk in risanjem. Gledamo slike. Beremo besede, ki so sestavljene iz črk. Pomislite, kako gledate na sliko. Vaše oko bo usmerjeno v središče slike ali v najbolj zanimivo, barvito ali smiselno mesto na sliki. Ko beremo besede ali stavke v slovenščini, je treba naše oči usposobiti, da začnejo z branjem na določenem mestu in da se premikajo od leve proti desni. Ko se količina tiska na strani povečuje, ni dovolj, da se naše oči premikajo samo v smeri od leve proti desni, temveč morajo slediti tisku tudi do naslednje vrstice, ki se premika od vrha strani proti dnu.

Razumevanje, zakaj pišemo  je zavedanje, da črke tvorijo besede in da imajo te besede, ko jih beremo, svoj pomen. 

Poleg tega mora bralec:

• razumeti, da presledek med besedami kaže, kje se ena beseda konča in začne naslednja,
• prepoznati in razumeti pomen ločil,
• poznati znake, s katerimi se označijo črke z drugačno izreko (na primer široki ali ozki e).

Predšolski otroci ne poznajo vseh teh “pravil” o pisanem jeziku. Ko berete s svojim predšolskim otrokom, se pogovorite o pravilih pisanja. Raziskave kažejo, da če med branjem pokažete na vsako besedo, uporabite ločila za usmerjanje svojega glasu in opišete besede na strani, bo vaš otrok dojel te pomembne koncepte in bo imel v prihodnosti večji uspeh pri branju.

Nasveti za pomoč otroku pri učenju razumevanja koncepta zapisov

• Med branjem pokažite na besede, premikajte prst od leve proti desni in čez presledke.
• Otroka prosite, naj se med branjem dotakne določene besede v besedilu ali naj vam pokaže sliko za to besedo.
• Spremenite svoj glas, tako da bo zvenel drugače, ko je berete ločila (pika, vprašaj ali klicaj). Spodbujajte otroka, da »bere« besede z enakim tonom glasu.
• Če se vaš otrok uči več kot enega jezika, bodite potrpežljivi in ga ​​v vsakem trenutku podpirajte. Ne pozabite, da so nekateri jeziki natisnjeni od desne proti levi ali imajo različne simbole in metode, ki predstavljajo, kako je treba besede brati.

3. Fonološko zavedanje

Fonološko zavedanje je specializirana vrsta spretnosti poslušanja, ki je potrebna, da se otroci naučijo brati. Sposobnost prepoznavanja delov besede in igranja z glasovi kot deli besed je bistvenega pomena za prihodnji uspeh pri slušnem razlikovanju glasov. Pri starosti 3 ali 4 let bo vaš otrok začel kazati vse večjo spretnost pri igranju z besedami, s spreminjanjem glasov ali zlogov v besedah.

Fonološko zavedanje vključuje razumevanje, da:

• so izgovorjene besede sestavljene iz glasov in zlogov, ki jih lahko ločimo ali združimo,
• da se nekatere besede začnejo z istim glasom,
• da se nekatere besede rimajo,
• da lahko besede družimo v stavke,
• da lahko stavke družimo v zgodbe.

Nekaj ​​ključnih veščin fonološkega zavedanja:

• Rimanje, kot: las/ vas, most / kost, sreča/ vreča …
• Soglasniški stik ali aliteracija: Parna pekarna pri Pepetu Piklju peče potice po petdeset par. (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Glasovne_besedne_figure).
• Zavedanje zlogov ali izgovarjanje besed počasi, tako, da daljše besede ločiš na dele in nato hitro izgovoriš dele, na primer: ku – ža;  pika – polonica. 
• Prepoznavanje začetnih ali končnih glasov v besedah, na primer beseda bolha se prične na glas “b”. 
• Prepoznavanje posameznih glasov v besedah, kot v besedi  pes  p – e – s , ki jo tvorijo glasovi p, e in s.   (Razumevanje, da so besede tvorjene iz fonemov ali glasov imenujemo fonemsko zavedanje).

Fonološko zavedanje je specializirana vrsta spretnosti poslušanja, ki je potrebna, da se otroci naučijo brati. Sposobnost prepoznavanja in igranja z besedami ali njenimi deli je bistvenega pomena za prihodnji uspeh pri fonološkem zavedanju. Otrokovo nastajajoče fonološko zavedanje se začne z uživanjem v zgodbah  in pesmih, ki imajo rime. Pri starosti 3 ali 4 let bo vaš otrok začel kazati vse večjo spretnost pri igranju z besedami, tako da bo spreminjal  glasove ali zloge ali vam pripovedoval o svojih odkritjih o glasovnih vzorcih v besedah. Na tej točki lahko začnete uvajati dejavnosti fonološkega zavedanja, ki se neposredno osredotočajo na ločevanje ali spajanje besednih delov.

Nasveti za razvoj fonološkega zavedanja

• Odličen način za učenje fonološkega zavedanja je branje zgodb ali otroških pesmi, ki uporabljajo rimane besede in aliteracijo.
• Igrajte se s pripovedovanjem ali petjem  smešnih pesmi in iger s smešnimi ali zanimivimi rimami ali aliteracijami. Tudi dojenčki in malčki že uživajo v poslušanju vašega govora, ki ima ponavljajoče se elemente na začetku ali na koncu besed.
• Ploskajte, tapkajte, skačite ali topotajte v ritmu, enkrat za vsak zlog v besedi ali drugič za vsako besedo v stavku ali v otroški pesmici.
• Igrajte se s sestavljenimi besedami, ki jih pozna tudi predšolski otrok, na primer pika-polonica, med-ved, nogo-met , ne-sreča ipd.  Uporabite resnične ali simbolizirane predmete ali slike, da si otrok pomaga zapomniti besedo, na katero se osredotočate.
• Za razvoj fonološkega zavedanja uporabite ime svojega otroka in imena družinskih članov ali prijateljev – imena, ki se rimajo (Ana / Bojana) ali se začnejo z istim glasom (Ana / Aljaž).  Igrajte se čim več zabavnih igric rimanja.
• Naj si otrok izmisli ime za določeno priljubljeno dejavnost, igračo, hrano ali predmet. Skupaj se smejte tem predlogom in izmišljene besede poskušajte napisati.
• Igrajte se različne igre poslušanja (različnih zvokov, glasov, besed, povedi, zgodbic, navodil). Veščina poslušanja je zelo pomembna za učenje  tako branja, pisanja kot komuniciranja nasploh.
• Ko otrok zmore natančno slišati glasove v kratkih besedah, se lahko igrate tako, da zamenja eno črko v besedi, na primer: reci besedo muca tako, da namesto “m” uporabiš “p“.  Kaj dobiš?
• Otrok naj črkuje, zloguje kratke besede, kasneje pa tudi daljše.

Šele, ko ima otrok zares dobro fonološko zavedanje, je pripravljen na branje (in pisanje). 

4. Motivacija za branje 

Želja po dekodiranju besed in razumevanju, kaj je napisano v knjig  je bistvena, preden otroka učimo branja. Dojenček je nevrološko in razvojno še premlad in še nima motivacije, da bi želel dekodirati besede v svoji plastični knjižici za kopanje. Starejši otroci, ki so razvili zavedanje o pisanju  in poslušajo svoje starše, ko jim berejo pravljice, bodo želeli sami začeti razumeti zapisane besede na knjižnih straneh.

To spretnost je treba spodbujati, dokler otroci ne razvijejo zdrave želje po branju.

Načini za spodbujanje motivacije za branje:

• Otroku beremo knjige, ki so tudi njegova izbira.
• Naše branje naj bo zanimivo in doživeto.
• Uporabimo mehke igračke ali lutke, ki nam pomagajo pri branju.
• Otrok naj sodeluje pri branju s svojimi prispevki (naj na podlagi slik v knjigi pripoveduje svojo zgodbo).
• Naj si po branju zgodbice izmisli svoj konec zgodbe.
• Branje knjig naj postane del vsakodnevne rutine.
• Otrok naj ima možnost poustvarjanja po branju (naj svoje občutke nariše, pripoveduje, dramatizira, zapoje pesmico ipd).
• Branje naj bo povezno s pozitivnimi občutki in naj mu ta skupna dejavnost da občutek povezanosti s staršem, ki mu bere zgodbice.

5. Pisanje

Za pisanje mora otrok obvladati:

• fino – motorične spretnosti in koordinacijo oko – roka za obvladovanje pisala,
• razumevanje, da lahko svoje misli izrazimo poleg govora tudi z risanjem in pisanjem,
• spretnost pisanja črk, ki predstavljajo glasove v besedah.

Učenje branja in pisanja sta medsebojno povezani spretnosti, ki se razvijata postopoma. Pravzaprav otroci rišejo in pišejo še preden začnejo brati. Otroci se pisanja učijo tako, da ga vidijo v svoji okolici in opazujejo, kako drugi ljudje pišejo.

Prvi poskusi otrok so čečkarije (razne črte in oblike), ki jih otrok »piše«.  Ko otrok še naprej raste in se uči, boste morda opazili veliko različnih poskusov pisanja, ki postajajo vedno bolj zapleteni, ko vaš otrok začne razumeti proces pisanja.

Nekaj ​​stopenj pri začetku pisanja:

• čečkanje,
• oblike, ki spominjajo na črke,
• naključne črke, napisane skupaj, da spominjajo na besedo,
• označevanje slik z začetnimi glasovi,
• eksperimentiranje z različnimi črkovanji besed.

Pomembno je, da otrokov poskus pisanja in njegov trud opazimo in proslavimo ter brezpogojno sprejemamo otrokova prizadevanja, da »piše« – to je pomemben del dolge poti vašega otroka pri učenju pisanja. Končni izdelek ni tako pomemben, pomembnejša je izkušnja sama.

Nasveti za pomoč otroku pri učenju pisanja

• Risanje slik pomaga vašemu otroku deliti svoje občutke, sanje in znanje. Risanje je način, kako otrok vadi pisanje in neverbalno izraža čustva.
• Dajte svojemu otroku veliko priložnosti za risanje in pisanje. Priskrbite papir brez črt, pisala, flomastre, barvice, barve, čopiče, kredo in glino – vse, kar vzbudi njegovo domišljijo in spodbudi proces, ki vodi do pisanja.
• Če razstavite otrokovo delo in se pogovarjate o tem, kaj je narisal, daste otroku vedeti, da ima pisanje smisel in da cenite njegov trud. To spodbudi otrokovo samozavest pri učenju pisanja.
• Pogovor o tem, kaj je vaš otrok narisal, vam daje vpogled v otrokovo domišljijo in pomaga razviti njegovo razumevanje stališča bralca. Naj o svoji  risbi čim več sam pripoveduje, samo spodbujamo ga z vprašanji tipa, “kaj pa je to”, “kako lepih barv je ta oseba – kdo pa jeto”, “kdo pa živi v tej majhni hiški” pd.
• Naj vas ne skrbi napačno črkovanje pri otrocih, starih 5 let ali mlajših. Ko otrok začne pisati besede, uporabi svojo najboljšo presojo ali pa preprosto samo ugiba o črkovanju. Ta postopek »iznajdljivega črkovanja« dejansko podpira učenje branja in pomaga vašemu otroku pri učenju glasov, s katerimi poimenujemo črke. Pazite, da ne kritizirate teh prvih poskusov pisanja. Ne zahtevajte popolnosti. Namesto tega praznujte tako kot ste, ko je vaš otrok prvič začel hoditi in govoriti.
• Naj vas ne skrbi, ko vaš predšolski otrok zrcali črke v različne smeri. To je običajno pri začetnem učenju pisanja predšolskih otrok. Običajno otroci do 2. razreda osnovne šole to sami opustijo. V kolikor to zrcaljenje vztraja še v tretjem reazredu in je sistematično (se ponavlja večinoma pri istih črkah), potem je potrebno otroka opazovati, ali ima še kakšne druge znake za disleksijo.
• Čas za igro  je odličen čas za učenje pisanja na igriv način. Otroku dajte na izbiro različna orodja za pisanje (flumastri, barvice, svinčniki …) in papirnate bloke. Lahko postane »umetnik«, »zdravnik« ali »natakar« tako, da riše slike, piše lažne recepte ali sprejema naročila z jedilnika.
• Uporabite navaden papir brez črt. V predšolskem obdobju otroci še nimajo dovolj fino- motorične kontrole, ki je potrebna za pisanje črk v vrstico. Zagotavljanje različnih površin za pisanje izboljša postopek učenja pisanja brez stresa in otrok postopoma osvoji pisanje med dve črti (v vrstico).

 

6.  Rizični dejavniki za učenje branja 

Kako lahko ugotovite, ali je vaš otrok na dobri poti k uspehu pri učenju branja ali pa je njegovo učenje branja ogroženo? Tukaj je nekaj dejavnikov, ki vam bodo pomagala ugotoviti, ali je vaš otrok na tem področju bolj izpostavljen tveganjem za težave pri učenju branja. Raziskave kažejo, da ti dejavniki povečajo otrokovo tveganje za prihodnje težave z branjem:

• družinska anamneza težav pri branju,
• vsaj en od staršev je imel težave v šoli ali branju,
• otrok, ki ima težave z razvojem govora in jezika,
• izpostavljenost barvam, ki so narejene na osnovi svinca v starejših domovih in zgradbah (vir: https://www.readingbrightstart.org/reading-skills-by-age/risk-factors/ )
• težave s pozornostjo, vedenjem ali regulacijo čustev,
• zelo malo stika s knjigami v domačem okolju,
• odsotnost družinskih članov, ki se z otrokom pogovarjajo, berejo in pojejo,
• pogosta odsotnost otroka v vrtcu (ali kasneje v šoli).

Raziskave so tudi dokazale, da prej ko prepoznamo otroke, ki so rizični zaradi težav z branjem, in začnemo s koristnimi dejavnostmi (že v predšolskem obdobju), boljši bodo otrokovi rezultati pri osvajanju branja.

Naše delavnice Čička – Čačka so namenjene razvoju pred-bralnih in pred-pisalnih spretnosti za otroke, ki se jeseni všolajo v 1.razred. V delavnicah bomo del aktivnosti posvetili tudi zgoraj naštetim spretnostim.

Besedilo pripravila (prevedla, dopolnila in uredila): Sabina Korošec Zavšek, prof.def.

Vir: 

• Nemours – Reading BrightStars!  https://www.readingbrightstart.org/reading-skills-by-age/pre-reading-skills/ (marec 2022) 
• Empowered parents. https://empoweredparents.co/10-ideas-developing-pre-reading-spelling-skills/ (marec 2022) 
• Vprašalnik za starše otrok starih 3, 4 ali 5 let: https://www.readingbrightstart.org/reading-screener/