Čas je, da otrokov iPad zamenjate za Barbiko!
Čas je, da iPad zamenjate za Barbike, saj študije kažejo, da otrok, ki se igra s punčkami ali z lutkami več govori o tem, kar druge osebe čutijo in mislijo, kot če se otrok igra z elektronskimi napravami in ekrani.
V študiji, ki jo je naročila “Barbie”, so raziskovalci opazovali 33 dečkov in deklet, starih od 4 do 8 let, ki so se igrali z lutko Barbie ali pa so se igrali s tablico. Cilj študije je razumevanje učinka igranja z različnimi igračami.
Igranje s punčkami je spodbudilo boljše “besedišče za poimenovanje notranjega stanja« (ang. ‘internal state language’ ali ISL). »ISL« je, ko otroci glasno govorijo o tem, kar mislijo in čutijo. Lahko kaže na to, da otrok razmišlja tudi o tem, kaj mislijo in čutijo druge osebe in tudi o tem, kaj drugi ljudje vedo.
Starše lahko zlahka zamika, da bi svojim otrokom dali razne naprave, da jih zamotijo. Vendar pa nova študija spodbuja starše, da zamenjajo naprave za punčke, lutke in podobne igračke. MailOnline je poročal, da so raziskovalci Univerze v Cardiffu razkrili, da otroci, ki se igrajo s punčkami in lutkami, običajno več razmišljajo o čustvih in mislih drugih ljudi kot tisti, ki se igrajo z elektronskimi napravami.
Vodilna avtorica študije, dr. Sarah Gerson je dejala, da se otroci s punčkami in z lutkami igrajo igro vlog na podlagi tega, kar vidijo v resničnem življenju. Pri takšni igri se kaže višja stopnja socialne in čustvene zrelosti, ki je gradnik empatije, ki jo ponotranjijo in postane del njihovih vseživljenjskih navad.
Simbolna igra (igra vlog) je za otrokov razvoj pomembna v več pogledih. Prve, enostavne začetke igre vlog lahko zasledimo pri otroku že v starosti od 18. meseca dalje.
Kaj se zgodi v možganih otrok med igranjem s punčkami in z lutkami?
Dr. Gerson v svojem prispevku z naslovom “Igra s punčkami spodbuja socialno razmišljanje in socialno govorjenje: predstave notranjega jezika v možganih”, objavljenem v reviji Developmental Science, navaja, da je igra z lutkami spodbudila razvoj besedišča za poimenovanje občutkov, saj so otroci začeli govoriti glasno o tem, kar mislijo in čutijo.
Dodala je, da besedišče za poimenovanje občutkov kaže, da otroci mislijo tudi o čustvih, mislih in znanju drugih ljudi. To pomeni, da imajo razvite tiste ključne socialne veščine, ki jih potrebujejo za vodenje različnih medosebnih interakcij.
V sporočilu za javnost so raziskovalci preko Frontiers for Young povedali, da so uporabili tudi tehnologijo »infrardečo spektroskopijo« za preučevanje možganske aktivnosti otrok medtem, ko se igrajo s punčkami in lutkami ali pa z napravami. Raziskava razkriva, da igra s punčkami aktivira zadnji senčni ali temporalni reženj. Je del možganov, ki sodeluje pri čustvenem razvoju in socialnih veščinah. Nasprotno pa so ugotovili, da je igranje s tablicami ali drugimi ekrani pripeljalo do tega, da so otroci govorili le o likih v igri, ti pa niso igrali svojih vlog.
Po mnenju raziskovalne ekipe govorjenje o notranjem stanju drugih oseb otrokom omogoča trening tistih ključnih socialnih veščin in je koristno za čustveni razvoj. Sarah Gerson, ki je vodila študijo, je dejala: »Ko otroci ustvarjajo domišljijske svetove in se igrajo igre vlog z lutkami, najprej komunicirajo na glas, nato pa ponotranjijo sporočilo o mislih, čustvih in občutkih drugih! To ima lahko pozitivne in dolgotrajne učinke na otroke, tako da spodbuja višjo stopnjo socialne in čustvene obdelave ter izgradnjo socialnih veščin, kot je empatija, ki se lahko ponotranjijo za izgradnjo in oblikovanje vseživljenjskih navad.” Otroci te veščine vadijo med igranjem igre vlog z lutkami in ne med igranjem s tablicami ali drugimi ekrani.
Študija je pokazala, da je igra s punčkami koristna za vse otroke, ne glede na spol.
Raziskovalci priporočajo igranje s punčkami, da bi otroke spodbudili, da posnemajo prizore in interakcije, ki jih opazujejo v vsakdanjem življenju, na primer tisto, kar vidijo ali doživijo s svojimi starši ali učitelji.
Koliko časa pred zaslonom je dovoljeno otrokom?
Zasloni so tako rekoč povsod, zato je spremljanje otroka, koliko časa preživi pred ekrani, lahko zahtevno. Po mnenju klinike Mayo je težava z določanjem, koliko časa naj bo otrok pred zaslonom v tem, da lahko vključuje »čas pred zaslonom« tudi izobraževalno podporo za otroke, vendar ima kljub temu različne neželene stranske učinke.
Preveč časa pred zaslonom lahko povzroči otroku neustrezen spanec, pojavijo se lahko vedenjske težave, opažajo zamude v razvoju jezikovnih ali socialnih veščin, nasilje, manj časa za učenje in debelost.
Torej, kako naj starši upravljajo čas svojih otrok pred zaslonom?
Klinika Mayo je citirala smernice Ameriške akademije za pediatrijo, ki odsvetujejo uporabo zaslonov za otroke, mlajše od 18 mesecev. Povedali so, da otroci, stari od 18 do 24 mesecev, ne smejo uporabljati pripomočkov sami, medtem ko bi morali imeti otroci od 2 do 5 let omejeno eno uro na dan kakovostnega programa »na zaslonih«.
Še več, priporočajo upoštevanje časovnih omejitev in pravil za zagotavljanje kakovostno preživetega časa pred zasloni, ki ga ne sme biti preveč. Prav tako predlagajo, da starši najprej sami »pred-ogledajo« programe, igre in aplikacije, preden otrokom dovolijo uporabo elektronskih pripomočkov z zasloni. Poiščejo naj interaktivne možnosti za druženje otrok, uporabijo starševski nadzor za filtriranje internetne vsebine in otroke poučijo o tem, kaj gledajo.
Prevedla, uredila in dopolnila Sabina Korošec Zavšek, april 2022
Vir:
- https://www.sciencetimes.com
- https://www.dailymail.co.uk