Programi za otroke

• Druženje z vrstniki v varnem in nadzorovanem okolju (vedno sta prisotni vsaj 2 odrasli osebi).
• Ocenimo otrokovo doseganje razvojnih mejnikov in otrokove senzorne potrebe.
• Razvijamo slušno pozornost in komunikacijo.
• Navajamo otroka na upoštevanje navodil.
• Otroka usmerjamo k doseganju višjih čustveno – socialnih razvojnih mejnikov: pri otrocih spodbujamo razvoj pozornosti in samoregulacije; povezanost z okoljem in z ljudmi in povezanost z ljudmi; razvoj komunikacije (zapiranje in odpiranje komunikacijskih krogov); razvijamo strategije reševanja socializacijskih problemov, spodbujamo simbolno in smiselno rabo govora in idej; spodbujamo logično povezovanje idej.

Delo poteka v manjših skupinah (2-5 otrok)

Trajanje: 60 minut

• Druženje z vrstniki v varnem in nadzorovanem okolju, spodbujanje zmožnosti postati in ostati enakovreden partner v pogovoru, spoznavanje in prepoznavanje svojih čustev in občutkov, spodbujanje obvladovanja in usmerjanja čustvenih reakcij, spodbujanje razvoja samopodobe – kdo sem, kaj mislim o sebi, kaj zmorem, prepoznavanje lastnih strahov, prepoznavanje občutkov in čustev drugih ljudi, spodbujanje primernega reagiranja, oblikovanje lastnih vrednot, razvoj samodiscipline, sprejemanje odgovornosti, mladostnik širi socialno mrežo in prijateljstva.
• Pri mladostnikih spodbujamo tudi razvoj višjih čustveno – socialnih razvojnih mejnikov, kot so več – vzročno razmišljanje; primerjalno razmišljanje, ne »črno – belo« razmišljanje in reflektivno razmišljanje.

Delo poteka v manjših skupinah (2-5 otrok)

Trajanje: 90 minut

• Strukturirano delo.
• Uporaba slikovnega urnika.
• Delo v paru ali v manjši skupini.
• Možnost zadovoljevanja otrokovih in mladostnikovih posebnih senzornih potreb v senzorni igralnici.
• Igra vlog.
• Prepoznavanje čustev pri sebi in pri drugih.
• Socialne zgodbe.
• Trening poslušanja sogovornika in navodil.
• Pogovor s terapevtom in vrstniki.
• Pol – strukturirana igra in pogovor med vrstniki.
• Izkustveno učenje.
• Socialne igre.
• Asociacije.
• Simulacijske igre.

• Verbalna, neverbalna komunikacija (govor, očesni stik, geste, obrazna mimika, govorica telesa…).
• Izražanje in prepoznavanje, razumevanje čustev (lastnih in čustev drugih).
• Samokontrola, samoregulacija, kontrola čustev.
• Medosebni odnosi.
• Primerno – neprimerno vedenje.
• Reševanje konfliktov, problemov.
• Koncentracija in pozornost, vztrajanje.
• Sodelovanje v igrah, aktivnostih.
• Močna področja.
• Urjenje igralnih spretnosti.
• Pravila obnašanja v skupini.
• Posebna zanimanja, rutine.

• Izboljšati veščine na področju komunikacije.
• Večje razumevanje, prepoznavanje, izražanje lastnih čustev in čustev drugih.
• Kontrola čustev, ustrezna samoregulacija.
• Izboljšati igralne spretnosti, sodelovanja.
• Spoznavanje in razumevanje sebe in drugih.
• Prepoznavanje čustev pri sebi in drugih in obvladovanje čustvenih reakcij.
• Ozaveščanje in razumevanj svojih temeljnih potreb.
• Vživljanje v različne vloge.
• Razvijanje solidarnosti, medsebojne pomoči.
• Spodbujanje občutka pripadnosti v skupini.
• Razvijanje samostojnosti pri sprejemanju odločitev.
• Razvijanje kritičnega mišljenja.
• Razvijanje in spodbujanje komunikacijskih strategij.
• Spodbujanje ustvarjalnosti v socialnih interakcijah.
• Konstruktivno reševanje problemov.
• Spodbujanje pozitivne samopodobe.
• Razvijanje občutka za odgovorno delovanje v različnih socialnih okoljih itd.

Roditeljski sestanek za starše, individualni razgovori s starši (po dogovoru), svetovanje staršem, možnost sodelovanja s šolo ali vrtcem na željo in pobudo staršev.

Za povpraševanje in dodatne informacije o delavnicah za učenje socialnih veščin nam pišite na e-naslov 

• Individualna specialno – pedagoška pomoč otroku s pomočjo različnih pristopov (Brain Gym, Floortime, učenje tehnik učinkovitega učenja, …).
• Najprej opravimo svetovalni razgovor s starši in nato v dogovoru s starši po potrebi opravimo specialno pedagoško diagnostiko, po potrebi tudi logopedsko ali psihološko diagnostiko.
• Glede na ugotovitve razgovora in / ali diagnostičnega pregleda dogovorimo, katera so otrokova močna in šibka področja.
• Skupaj s starši izberemo in določimo cilje, ki jih želimo pri otroku doseči.

Greenspan Floortime Approach (krajše Floortime) je intervencija, ki jo starši, družina ali strokovnjaki lahko izvajajo za optimalno spodbujanje otrokovega razvoja. To je način komuniciranja in odzivanja na otroka, mladostnika in mlajše odrasle osebe, ko odrasli s svojim ustreznim odzivom  otroka spodbuja k razmišljanju in razvoju.

Preko igre, z ustreznim odzivanjem odraslega, ki vodi terapevtski proces, postane za otroka reševanje problemov zabavno in enostavno in iz svojega okolja se lahko veliko nauči. Šele, ko reševanje problemov postane trdno razvito, je otrok pripravljen na učenje na način, ko odrasli vodi poučevanje.

Otrokov razvoj spodbujamo z uporabo različnih tehnik, da otrok lahko sledi zakonitostim naravnega razvoja.

Najprej se z opazovanjem otroka v igri in v interakciji z njegovimi starši ugotovi otrokov senzorni profil – ugotovi se otrokova senzorna integracija (na katerih področjih senzornih dražljajev je preveč ali premalo občutljiv). To se izvede v posebni senzorni igralnici, ki vključuje gugalnice, trampolin, plezala, vrtiljak, šotor, bazen z žogicami in/ali blazinami, igrače in kotičke, ki otrokom omogočajo proprioceptivne, vestibularne, svetlobne, slušne, taktilne, vonjalne in druge senzorne dražljaje. Terapevt z opazovanjem ugotovi, kaj otroka spravi v stanje regulacije, oziroma ga deregulira (da ni zmožen slediti igri, učenju…). Otroku se v tej igralnici omogoči, da zadovolji svoje posebne senzorne potrebe, saj se na takšen način sprosti in spravi v stanje regulacije. Nadalje terapevt s pomočjo vprašalnikov za starše in s kliničnim opazovanjem otroka ugotovi, na katerem razvojnem mejniku ima otrok največ težav (devet razvojnih mejnikov po dr. Greenspanu). Med izvajanjem terapije se terapevt v igri z otrokom osredotoči na tisti mejnik, ki predstavlja otroku težavo in je na lestvici najnižje. Z otrokom se igra terapevt, doma se igrajo starši, stari starši ali prostovoljci, v vrtcu vzgojitelji, v šoli pa učitelji poskušajo prilagodit okolje in nekatere oblike in metode dela otrokovim potrebam in doseženim razvojnim mejnikom.

V času terapije se pridružimo otroku v njegovi igri, ga opazujemo, mu postavimo izzive in spodbujamo otroka z različnimi tehnikami, ki omogočajo otroku vzpenjanje po razvojnih mejnikih. Med igro otroka ne poučujemo in ne kritiziramo. S pravilnimi reakcijami na otrokovo vedenje starši pomagajo otroku, da si otrok zaželi vključitve v dialog, da prevzame iniciativo, da spozna vzročnost in logiko in da rešuje problematične situacije. Terapevt otroku pomaga, da kompleksno poveže čustva z vedenjem in govorom, namesto da se uči mehansko. Na ta način otrok osvaja odnose, v katerih je več spontanosti, fleksibilnosti in topline. S tem otrok pridobiva osnovo za kognitivne veščine.

Če želimo, da je metoda maximalno učinkovita, je priporočljivo, da jo je otrok deležen 6 – 8 krat, po vsaj dvajset minut na dan. Izvaja se lahko v senzorni igralnici ali v prilagojenem okolju, ki ima nekaj elementov senzorne igralnice. Metodo je mogoče izvajati v povezavi z drugimi metodami, ki jih trenutno uporabljamo strokovnjaki in starši za delo z otroki s primanjkljaji ali z razvojnimi zaostanki. Še najbolje pa je, da so starši na terapijah prisotni in se preko interaktivne terapije naučijo izvajati terapijo doma, v vsakodnevnih situacijah (igra, oblačenje, hranjenje, sprehod…).

Floortime je način, pri katerem starši in strokovnjaki lahko sodelujejo v otrokovem učnem procesu, ne da bi prevzeli nadzor ali postali »učitelj«. Pri izvajanju metode Floortime vedno, ne glede na otrokovo starost in težave upoštevamo tri glavne principe:

• Sledimo otrokovi igri: otrok vodi igro, ki jo terapevt (starši, strokovnjak, prostovoljec…) opazuje in se postopoma pridruži temu, kar otrok dela. Pri tem izkoristimo otrokovo naravno motivacijo (otrokov interes), da bo bolj pripravljen sodelovati z nami. Pri tem mu pomagamo tako, da otrok to igro vodi.
• Otroku postavimo izziv: brez izziva ni pravega napredka v otrokovem razvoju.
  Izziv pomaga otroku, da se premakne višje na razvojni lestvici, pomaga mu pri reševanju socializacijskih problemov in pri razmišljanju v stresnih situacijah. Terapevt med terapijo starše nauči, kako postavljati ravno prave izzive, in zakaj je to pomembno.
• Širitev (brez, da odrasli prevzamemo nadzor nad igro) spodbuja ustvarjalnost, abstraktno mišljenje in razumevanje dinamičnih vzorcev. S tem, ko z različnimi tehnikami širimo igro, pomagamo otroku, da stopa po razvojni lestvici navzgor.

Terapija traja 60 minut, zajema pa individualno delo z otrokom (cca 40 minut) in delo s starši (cca 20 min). Zaželjeno je, da terapija poteka vsak teden vsaj enkrat, zlasti v začetni fazi.

Raziskovalci na Univerzi York v Torontu so opravili študijo o metodi Floortime, ki je imela izredne uspehe pri terapiji nekaterih otrok z avtizmom. Ioanna Roumeliotis na CBC News iz Canade ponuja vpogled v Floortime terapijo in prikazuje, kako se je družini iz Ontaria prižgalo novo upanje za njihovega sina. Najpomembnejša ugotovitev raziskave je ta, da izkušnje, ki jih je otrok deležen lahko fizično spremenijo delovanje možganov (zmanjša se delovanje tistega predela možganov, ki uravnava otrokovo aktivnost, poveča se delovanje tistega dela možganov, ki je odgovoren za komunikacijo).

Posnetek o tej raziskavi si lahko pogledate na tej povezavi.

Več o raziskavah si lahko preberete tukaj.

• napačna izreka posameznih glasov in sam način govora.

Jezikovna motnja:

• ni govora,
• skromen besedni zaklad,
• slovnična nepravilnost,
• nered v govoru,
• nerazumljivost otrokovega govora.

Motnje branja:

• zamenjevanje vizualno podobnih glasov (d-b, e-o,…),
• premeščanje glasov (KDO-KOD),
• izpuščanje glasov,
• otrok ima težave z razumevanjem prebranega teksta in obnovo.

Motnje pisanja:

• nepoznavanje glasov,
• grafomotorične težave,
• težave pri zapisu daljših besed,
• težave pri zapisu in nareku,
• upočasnjen tempo.

• Logoped bo opravil diagnostiko,
• vas seznanil z rezultati in se z vami o tem pogovoril,
• načrtoval nadaljnje terapevtske postopke,
• ali pa vam bo samo svetoval.

Otroku s tem omogočimo, da se aktivno vključuje v dogajanje v svoji bližnji okolici, s tem pa preprečujemo številne neustrezne oblike vedenja, ki se posledično razvijejo, če otrok ne zmore sporočati okolici svojih želja (socialni umik, agresija, avto-agresija in druge neustrezne oblike vedenja).

V začetni fazi uvajanja metode sta za delo potrebni dve osebi – oseba, ki simbol sprejme in asistent, ki otroka fizično vodi, da simbol pobere in ga na ustrezen način izroči. Ob tem se simbol vedno poimenuje – na ta način dobi otrok za isti simbol (predmet, hrano, igračo…) vedno tudi enako govorno spodbudo. Na ta način se spodbuja ne samo razumljiva komunikacija, temveč tudi razvoj otrokovega govora. Nekatere starše skrbi, da zaradi uporabe simbolov – slik- otrokov razvoj govora ne bo napredoval – a je resnica pogosto ravno obratna. Otrok ima na ta način več možnosti, da bo kasneje govor tudi razvil, saj večkrat na dan za isti predmet sliši enako poimenovanje, s čimer dobi model, kako se kakšnemu predmetu reče. Prav tako otrok dobi izkušnjo, da če je sam aktiven, potem dobi to, kar želi.

Otrok uporablja sličice, kasneje tudi komunikacijsko knjigo, ki jo starši kupijo na tej povezavi,  ali pa se knjigo izdela doma. Knjigo na željo staršev izdelamo tudi v našem Centru. Sličice izdela terapevtka, lahko pa tudi starši v dogovoru s terapevtko.

Metoda se poučuje po fazah:

• Faza 1: izmenjava slika / predmet.
• Faza 2: razdalja in vztrajnost.
• Faza 3a: razlikovanje slik (med sliko želenega predmeta in sliko distraktorja).
• Faza 3b: razlikovanje slik (med slikama dveh želenih predmetov).
• Faza 4: stavčna struktura.
• Faza 5:  odzivanje na vprašanje Kaj želiš? (spontano zahteva različne predmete in odgovori na vprašanje).
• Faza 6: komentiranje (odgovarja na vprašanja kaj želiš, kaj imaš, kaj vidiš, kaj slišiš, kaj je to in zmore izražati komentarje).

Vsak otrok ali odrasla oseba napreduje iz faze v fazo s svojim tempom. Napredek je vezan na otrokove zmožnosti (spomin, pozornost, primarna intelektualna in kognitivna opremljenost), kvantiteto in kvaliteto terapije ter števila dnevnih treningov, ki jih otrok opravi v domačem okolju.

Svetujemo, da starši in druge odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otrokom upoštevajo priporočila terapevta, kako uporabljati sličice kot orodje za komunikacijo, saj le tako lahko zagotovimo, da bo v času učenja nadomestne komunikacije prihajalo do čim manj napak in motenj v procesu učenja.

Metodo PECS lahko učijo le osebe – terapevti, ki so usposobljeni za pravilno izvajanje. Ko terapevt nauči starše, vzgojiteljice in druge osebe, ki delajo z otrokom, kako se metoda pravilno izvaja na posamezni fazi učenja, lahko to prenesejo v otrokovo domače okolje.

V Sloveniji se ta metoda zelo pogosto zlorablja in posamezniki, ki niso bili deležni izobraževanja in niso pridobili ustreznih znanj poskušajo sami, po lastnih idejah poučevati »PECS«. Pogosto pri tem delajo napake, ki vodijo v to, da otrok ne želi več sodelovati.

• Nevroloških bolezni (tumorji, možganska kap in drugo).
• Poškodbe glave pri nezgodah.

Osebe, ki izgubijo govor so lahko različnih starosti. Ne glede na starost pa je izguba govora nekaj, kar prizadene tako osebo samo kot njegovo bližnjo okolico. Oseba ne zmore več na razumljiv način sporočati svojega počutja, želja, potreb, zahtev in idej. Posledično prihaja do socialnega umika, lahko pa tudi do agresije ali avtoagresije. Do izgube govora lahko pride v celoti ali delno. Glede na vrsto bolezni je prognoza različna – nekatere osebe zmorejo delno ali v celoti ponovno osvojiti govor, pri nekaterih bolnikih pa zaradi vrste možganske poškodbe to ni mogoče.

Pri izgubi govora, kjer je onemogočena razumljiva komunikacija med bolnikom in njegovo bližnjo okolico, je mogoče pomagati bolniku tudi tako, da prične uporabljati nadomestno komunikacijo. Le ta lahko poteka preko:

• Komunikacijske knjige s sličicami (sistem PECS).
• V kasnejši fazi pa tudi z uporabo aplikacije na tabličnem računalniku (sistem PECS).
• S pomočjo drugih elektronskih oblik komunikacije.

Za prvo in drugo obliko nadomestne komunikacije uporabljamo sistem PECS. Oseba se s pomočjo terapevta in pomočnika nauči postopoma uporabljati sličice namesto besed. Odvisno od zmožnosti bolnika, je mogoče bolnika naučiti uporabljati samo nekaj posameznih sličic, da z njimi izraža osnovne potrebe, do tega, da bolnik s pomočjo sličic tvori sestavljene povedi, s katerimi lahko izraža ne samo osnovne potrebe, temveč tudi misli in ideje. Pogoj za uporabo tovrstne komunikacije je, da zmore bolnik uporabljati vsaj eno roko in vid.

Vsekakor pa svetujemo pred tem obisk pri logopedu – specializiranem za odrasle osebe. Po oceni logopeda, da je smiselno bolniku ponuditi nadomestno komunikacijo se lahko začne bolnika in svojce učiti uporabljati nadomestno komunikacijo s sličicami. Nekateri bolniki bodo ob slikovni podpori lahko osvojili tudi nekaj verbalne komunikacije.

Učenje komunikacije po sistemu PECS lahko poteka:

• V termah (Dobrna ….) v času zdravljenja bolnika.
• V našem Centru.
• Na bolnikovem domu, če gre za gibalno ovirano osebo.

Pregled se opravi v našem Centru, običajno traja najmanj 2 uri, odvisno od otrokovega delovnega tempa ali od obsega in vrste otrokovih težav. Starši so na pregledu lahko prisotni.

Če otrok hodi v šolo je zaželeno, da se seboj na pregled prinese nekaj šolskih zvezkov.

V dogovorjenem roku vam specialni pedagog – defektolog izroči pisno strokovno mnenje o otroku, kjer opredeli otrokova močna področja, otrokove težave in prilagoditve, ki jih otrok potrebuje v vrtcu ali v šoli in doma.

Na podlagi tega strokovnega mnenja se lahko odločite, da otroka naročite na individualno obravnavo v našem Centru, ali pa se starši naročite na svetovanje pri specialnem pedagogu ali pa pri našem celotnem timu (psiholog, logoped).

Strokovno mnenje se lahko uporabi tudi kot pripomoček strokovnim delavcem v vrtcu ali šoli pri načrtovanju vsakodnevnega dela z vašim otrokom.

Poleg tega je lahko to strokovno mnenje priloga vaši Zahtevi za pregled otroka na Komisiji za usmerjanje otroka s posebnimi potrebami, z namenom pridobitve dodatne strokovne pomoči v vrtcu ali v šoli.

• otrokov razvoj grobe motorike in koordinacije,
• otrokov razvoj fine motorike,
• otrokov razvoj grafomotorike,
• otrokovo spretnost branja in pisanja,
• otrokovo spretnost računanja,
• otrokov govor in jezik,
• otrokovo ustno in pisno sporočanje,
• zmožnost usmerjanja in vzdrževanja pozornosti,
• otrokovo orientacijo na sebi, v prostoru in na papirju,
• otrokovo splošno poučenost (glede na otrokovo starost),
• otrokovo zmožnost razumevanja navodil in upoštevanja navodil.

Pogovor staršev s psihologom: medtem ko se otrok igra ter privaja na novo situacijo, se psiholog pogovarja s starši. Skupaj pregledajo izpolnjene vprašalnike ter se pogovorijo o pojavnosti in intenzivnosti morebitnih težav. Ob tej priložnosti psiholog ponavadi tudi sproti informira in svetuje staršem. Psiholog povpraša tudi o poteku nosečnosti in poroda, o zgodnjem razvoju otroka, zanimajo ga tudi nekateri splošni podatki o družini in vzgoji otroka.

Testiranje otroka: po pogovoru s starši psiholog k sodelovanju povabi tudi otroka. Predstavi mu testni material. Testiranje poteka s standardiziranimi psihološkimi testi v prisotnosti staršev ali brez nje (odvisno od otroka in situacije). Ob tem psiholog opazuje tudi otrokovo vedenje. S testnimi nalogami psiholog ocenjuje otrokov razvoj na različnih področjih, ugotavlja otrokova močna in šibka področja, ugotovi profil otrokovega razvoja (harmoničen, disharmoničen) glede na različna področja.

Po pregledu: po testiranju in vrednotenju rezultatov psiholog pisno seznani starše z ugotovitvami pregleda – izdela psihološko strokovno mnenje. V primeru odstopanj v razvoju ali ogroženosti otroka, lahko starši otroka naročijo na kontrolni pregled pri psihologu ali pa psiholog napoti starše še na dodatne preglede (logoped, specialni pedagog, pedopsihiater).

Strokovno mnenje je lahko tudi pripomoček strokovnim delavcem v vrtcu ali šoli pri načrtovanju vsakodnevnega dela z vašim otrokom.

Poleg tega je lahko to strokovno mnenje priloga vaši Zahtevi za pregled otroka na Komisiji za usmerjanje otroka s posebnimi potrebami, z namenom pridobitve dodatne strokovne pomoči v vrtcu ali v šoli.

Logoped bo opravil razgovor s starši in opravil individualni pregled otroka. Starši so na pregledu lahko prisotni. Celoten pregled traja od 60 do 120 minut.

Na osnovi pregleda vam bo logoped podal svoje mnenje – strokovno logopedsko poročilo, v katerem vas bo seznanil z otrokovimi primanjkljaji na področju govorno jezikovnega izražanja.

Na osnovi strokovnega mnenja se lahko odločite in otroka naročite na individualno obravnavo pri logopedu v našem Centru.
Strokovno mnenje je lahko v pomoč tudi strokovnim delavcem v vrtcu ali šoli.

Poleg tega pa je lahko strokovno mnenje priloga vaši Zahtevi za pregled otroka na Komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, z namenom pridobitve strokovne pomoči v vrtcu ali šoli.

• otrokovo razumevanje,
• oceno otrokovega spontanega izražanja,
• na izreko posameznih glasov,
• na anatomijo in gibljivost govornega aparata,
• na slušno percepcijo,
• na slušno diferenciacijo,
• na obseg in ustreznost besedišča,
• na strukturo govora,
• na pozornost sledenja navodilom,
• na sposobnost ponavljanja.

Ob zanimivih zgodbah o pajku Vidu (avtorici Martina Kosec in Sanela Grazia, http://www.crtanje-fraktala.com/) bomo spoznavali različne črte in barve, risali z zaprtimi očmi, raziskovali različne pritiske pisala na podlago, narisali svoje novoletne želje za naše bližnje … Nasmejali se bomo portretom, ki jih bomo narisali z zaprtimi očmi. Risali bomo z desno, z levo, z obema rokama in se ob tem zabavali.

Za razvijanje socialnih veščin bomo risali skupinske risbe, kjer se bomo prilagajali drug drugemu in se naučili potrpežljivosti in sprejemanja drugačnosti, svoje lastne in prijateljeve.

Otrok bo z risanjem risbe začel na srečanju, doma pa jo dokončal in izdelal še kakšno risbo po napisanem navodilu do naslednjega  srečanja.

Svoje izdelke, navodila za vaje in likovne izdelke, začetni in končni test bomo zbrali v portfolio, iz katerega bo  viden napredek pri razvoju grafomotoričnih spretnosti otroka.

Otroci z neustrezno držo pisala bodo na delavnicah lahko preizkusili različne nastavke za pisanje in dobili po potrebi tudi dodatne vaje za ustrezno držo pisala.

• Otrok z rednimi gibalnimi vajami izboljša bilateralno koordinacijo, telesno držo in ravnotežje.
• Z gibalnimi vajami aktiviramo proprioceptivni in vestibularni sistem, ki sta med drugim odgovorna tudi za pozornost.
• Otrok izboljša gibalne vzorce, tudi grafomotoriko.
• Otrok izboljša vizualno – motorično integracijo.
• Otrok premaga strah pred risanjem.
• Otrok nadzira pritisk pisala na podlago.
• Otrok se sprosti z zabavnim risanjem in razvija ustvarjalnost.
• Krepi pozornost in vztrajnost.
• Razvija socialne veščine.

Kdaj: zadnji torek v septembru (24. 9. 2019), in potem vsak 2. torek v mesecu od oktobra do junija od 17:00 do 19:00, skupaj 10 srečanj.

• taborni ogenj,
• lov na skriti zaklad,
• nočni pohod z lučkami,
• filmski večer,
• »pokaži kaj znaš«,
• priprava obroka,
• snemanje filmčka,
• spoznavanje reševalnih psov,
• raziskovanje narave,
• ustvarjalne delavnice…

Pri izbiri nastanitve in lokacije tabora upoštevamo nastanitve, ki so dovolj odmaknjene od nevarnosti cestnega prometa, nudijo otroška igrala, v kuhinji pa so usposobljeni pripravljati prehrano, ki vključuje najrazličnejše diete.

Število udeležencev: do 12 otrok

Število spremljevalcev: 5

Seznam preteklih taborov:

• Koča na Zelenici, julij 2018
• Koča na Zelenici, julij 2017
• Logarska dolina, julij 2016
• Logarska dolina, julij 2015
• Mariborsko Pohorje, julij 2014

Za povpraševanje in dodatne informacije o poletnem taboru nam pišite na e-naslov

• Sproščanje in iskanje notranjega miru
• zmanjšanje stresa, anksioznosti in depresije,
• zmanjšanja oziroma spreminjanja negativnih vzorcev travme,
• spodbujanje kreativnosti, ki se posledično kaže na vseh področjih življenja, ne samo na likovnem področju,
• krepitev zdravja
• razvoj pozornosti in vztrajnosti.

• Boljša zmožnost doseganja ciljev.
• Fleksibilnost, inovativnost, ustvarjalnost.
• Razvoj fine motorike in grafomotorike.

Na delavnicah dobite vse, kar potrebujemo za risanje na delavnici.

Za risanje doma ne potrebujete prav veliko:

• Bel papir (A 4, dobro je, če je gladek in malo boljše kvalitete).
• Črn kemični svinčnik.
• Komplet lesenih barvic (dobro je vsaj 36 ali 48 barvic, ki se lepo šilijo in lepo nanašajo – če jih imate postopoma več, je še toliko boljše).
• Dober šilček in radirko.

Več informacij o delavnicah najdete tukaj.